Bila sem v Monaku, prvič v življenju. Že pred časom sem jim poslala e-mail, da bi se želela pridružiti njihovi sodniški ekipi, vendar me žal niso potrebovali.Potem pa so na portalu ŠZS objavili razpis za DP v pospešenem in hitropoteznem šahu, prvakinji pa naj bi krili stroške nastopa na Evropskem prvenstvu (podobno je bilo že lani). Pa sem šla v Mursko Soboto, zmagala rapid in se pričela veseliti novega potovanja. Pred samim tekmovanjem sem imela kar nekaj težav glede same organizaije, več o tem pa v posebnem prispevku “nagajanje”.
Dan pred odhodom sem si baterije napolnila z dobro družbo na prav posebnem Ženskem večeru.

Odpotovala sem ob cca nekaj pred 4 uro zjutraj, z GoOptijem do Benetk,

od tam z letalom do Nice in potem s kombijem do Monaka. Še dobro da sem prevoz sploh dobila, saj nihče ni bil obveščen o mojem prihodu. Ampak me je rešil Patrick Van Hoolandt, ki je bil v istem času na letališču. Na poti sem videla kar nekaj fancy avtomobilčkov:

Soba je bila OK, edino brisačo smo prejeli le eno za celo tekmovanje. Malce neugodno če tega ne veš, in jo že prvi dan na tla vržeš.

Popoldne sem preživela na sprehodu po ulicah, ogledu pregrešno dragega Nakupovalnega središča in zaključila z nakupom večerje. Hrana v restavracijah je namreč obupno obupno in pregrešno draga, plačano pa sem imela le sobo z zajtrkom. Tudi navaden supermarket ni kaj pretirano poceni, kupila sem 2 banani in čokoladne rogljičke.




Naslednji dan se je pričel turnir in vesela sem bila, da sem po dolgem času ponovno videla svoje prijateljice. Na večerjo sem se povabila v avstrijsko-balkanski tabor, za sladico pa smo odšli v znameniti Budha bar na pijačo. Najcenejša pijača je bila cca 10 €. Nismo bili dolgo, ker nam je zmanjkalo denarja 


Naslednji dan zjutraj smo imeli ogled Casina in Opere. Bilo je zelo zanimivo, posneli pa smo tudi nekaj slikic.







Kosila nisem jedla, saj sem z zajtrka pretihotapila nekaj Nutelle.

Sledilo je nadaljevanje turnirja v pospešenem šahu. Z igro nisem bila najbolj zadovoljna, sem pa uspela dobro zaključiti in se uvrstiti n 30. mesto s čimer sem nekoliko izboljšala začetni položaj. Najbolj pa sem bila vesela zmage moje drage Anne!

Naše rezultate smo odšli prolaviti na Gala večerjo v Casino. Ker smo bili zelo lačni smo za začetek jedli grisine, ki so bili zastonj in na miti. Ko sva z Dijano dobili njoke, jih skorajda nisva mogli pojesti, ampak sva jih, ker ob takšnih cenah bi bilo greh kaj pustiti na krožniku. In tako se je končal še en dan ob dobri družbi.
Zadnji dan se je začel super, zbudila sem se spočita, imela sem plane za kosilo in še zadnji ogled mesta, ko so me z recepcije klicali, da moram zapustiti sobo, saj imam rezervacijo le do tega dne. Nič mi ni bilo jasno, kontaktirala sem zvezo, organizatorje… ampak sem morala vrat na nos spakirati in tako so se vsi načrti porušili. Tako sem do turnirja počakala v dvorani, cela živčna, besna, utrujena in Lačna. Kaj točno je bilo pa v posebnem prispevku: “Nagajanje”.

Začela sem zmedeno, igra je bila dobra, realizacija pa obubna. Par velemojstric sem nabila, pa jih potem v cajtnotu nagradila r različnimi darili: trdnjava, skakač, kralj v šahu in podobno. Med pavzami pa sem se ukvarjala s pregovarjanjem in iskanjem sobe. Cel Monako je bil menda zaseden zaradi neke konference. Tako da so mi iskali sobo v Nici. Na koncu se me je usmilila Antoaneta Stefanova, ki mi je ponudila streho nad glavo v luksuznem hotelu kjer je sama prebivala. Turnir sem tako lahko mirno nadaljevala in to v velikem slogu. Zaključek je bil fantastičen. Ravno sem se zunaj hvalila kako imam že 6.5 točk in tudi če obe izgubim sem na solidnih 50 % (morate namreč razumeti, da so moje cugeraške sposobnosti precej skromne). Pogovoru se je pridružil še predsednik ECU, Zurab Azmaiparashvili, ki je predlagal, da še 2 zmagam, da bo rezultat še boljši. Na evo, iz njegovih ust v Božja ušesa in moje roke. V predzadnjem kolu sem premagala Rusko reprezentantko Natalijo Pogonino, v zadnjem kolu pa zelo lepo zaključila z zmago nad uvoženo Francozinjo.
Na končni tabeli sem tako delila 6. mesto, po dodatnih kriterijih pa pristala na 14. mestu, kar je odličen dosežek. Za seboj sem pustila kar nekaj velikih imen, tudi Anno Muzičuk. Da je bilo veselje še večje, sem osvojila tudi 1. mesto v skupnem seštevku (pospešeni in hitropotezni šah) do ratinga 2200 in za nagrado prejela prečudovito uro Francoske blagovne znamke v vrednosti cca 1500 €.


Šli smo na pijačo na teraso, kjer smo lačni gledali notri, kjer so imeli nekateri organizatorji in igralke slavnostvno večerjo.

dav
Bila je samo za povabljene in mi to očitno nimo bili. Ne vem kako je to mogoče. Kakorkoli, odpravili smo se na boljšo večerjo, z nami pa je pobegnilo še nekaj tistih, ki bi lahko slavnostno večerjali. Ampak šahisti in šahistke so pametni, so si pač izbrali boljšo družbo!
Jedli smo ponovno v Casinoju, pogovarjali smo se v srbščini z nekaj rusko-angleškimi dodatki. In moram vam povedat, ko se veliko ljudi hvali s svojimi zlatimi karticami… Zlate kartice niso vredne nič v primerjavi s posebno Črno kartico, ki sta jo imeli Anna in Antoaneta. Black is a new Gold! Hvala obema za prečudovito večerjo in slednji za streho nad glavo!


Rezultate lahko vidite tukaj, saj jih na uradni strani Šahovske zveze ne boste našli.
Rezultati – klik