Rojstni dan kot ga še ni bilo

Letošnji rojstni dan je bil takšen kot ga še ni bilo. 3/4 sem ga preživela v šahovskem domu, Kmalu ga bom lahko imenovala kar Anin dom. Cel dan je minil v pripravah za DP in pakiranju ter pospravljanju pisarne, da jih ne bom rabila ponovno poslušati od svojih šefov, kakšna ženska da sem…

Nekje vmes sem prejela telefonski klic. Umrla mi je mami, na moj rojstni dan, tam daleč stran, sama… K njej sem nameravala zvečer, ko vse zaključim in spakiram še zadnjo škatlo… Odnesla bi ji čokolado, ki bi mi jo ona dala za darilo (vedno sem dobila čokolado od nje, tisto, ki jo imam najraje, ona pa tudi). Pojedli bi jo skupaj. Tako sem ji odnesla le svečko, jo še zadnjič videla in v solzah zaspala.

 

To je bil moj rojstni dan. Naslednji dan pa na Bled, kod da se nič ni zgodilo, v množico z lažnim nasmeškom na obrazu.

 

1 Star (2 votes, average: 5,00 out of 5)
Loading...Loading...

Staranje

Odkar je mami v bolnici in sedaj v zavodu je moj otrok prestrašen. Seveda, obiskovanje v kliničnem ni bilo nič kaj prijetno za navihanega 4-letnika. Vsak dan gledati stare ljudi, priklenjene na posteljo, vsak s kakšno svojo prav posebno napravo, jokanje, preklinjanje nekateri… Kljub temu se je kar dobro držal. Kakav z avtomata, pa čajček, pa postelja ki se premika če pritisneš na gumb, masko za dihanje si je razložil da je to prav posebna gasilkska maska… Kljub vsemu pa otrok ni neumen, vidi zdravnike ki te kar naprej špikajo, vidi da človek ne more vstati, da ne more jesti in mu hrano preko cevke zlivajo v trebuh, vidi rane in vidi, da je njegova mami vidno zaskrbljena. z otroških ust pride tudi ogromno vprašanj, na vsa niti mamice nimamo ogovorov. Vidi kako je ko babi zadane kap in vidi ko se skoraj zaduši v sobi polni zdravnikov.

Potem me je začel zvečer obupano spraševati če on ne bo nikoli star, da on ne bi rad bil star tako kot babi Toni. Da on bi rad tekel in ne tako počasi hodil kot ona. Sicer že kar nekaj časa ne more ne hoditi, niti ne sedeti, ampak on se je spomni še iz časov ko sta skupaj hodila iz vrtca. Kolikokrat pa sva jo namučila s popoldanskim varstvom, prej ko sem delala v Caissi, potem na zvezi, nikoli ni rekla ne, čeprav se ji je včasih videlo, da najraje ne bi. Ali sva jo midva dokončno izčrpala? Ne vem, mogoče. Nima smisla se s tem obremenjevati, čeprav morda se. Nazaj časa zavrteti se ne da.

Kaj pa storiti z otrokom, ki je sedaj tako zelo prestrašen staranja? Kako mu to razložiti da ne bo padel v obup, ali mu lagati, ne seveda ne boš nikoli tako star ampak boš vedno lahko tekel in skakal. 4 leta je star, kmalu bo 5. Preživel je tudi pikec brez jokanja in sam si zna zapeti zadrgo.

Moja mami je enkrat na pokopališću dejala: “vsi še pridete za mano”. Če bomo imeli srečo, nekateri odidejo že prej.

1 Star (No Ratings Yet)
Loading...Loading...